Kemični UV-filtri lahko motijo delovanje človeških semenčic

V študiji, izvedeni na Univerzi v Kopenhagnu, je bilo ugotovljeno, da lahko 13 pogosto uporabljenih kemičnih UV-filtrov, odobrenih za uporabo v izdelkih za zaščito pred soncem v EU in / ali ZDA, moti delovanje človeških spermijev. Dve kemični sestavini, za zaščito pred soncem, za kateri je bilo ugotovljeno, da potencialno zmanjšujeta moško plodnost, oksibenzon in oktinoksat, so v državi Havaji že prepovedali junija 2018 zaradi te in podobnih raziskav, ki kažejo na tveganja za ljudi in naravo.

UČINKI KEMIČNIH UV-FILTROV NA DELOVANJE SPERME

Raziskovalci študije, Niels Skakkebaek – profesor na Univerzi v Kopenhagnu in raziskovalec v Univerzitetni bolnišnici v Kopenhagnu – s sodelavci, so uporabili kemične UV-filtre za žive človeške spermije.

Raziskali so štiri dejavnike, ki kažejo na plodnost: odstotek zdravih semečic (imenovan sposobnost preživetja), sposobnost sperme za pospešitev (hiperaktivacija), reakcijo, ki se zgodi, ko se semenčice zlijejo z ženskim jajčecem (akrosomska reakcija) in sposobnost sperme, da doseže jajčece (penetracija). Trije od teh dejavnikov, vsi razen hiperaktivacije, so bili dokazano prizadeti zaradi kemičnih UV-filtrov.

Ta učinek se je začel pri zelo nizkih odmerkih kemikalij, pod ravnmi nekaterih UV-filtrov, ki jih
najdemo pri ljudeh nanešene po celem telesu z uporabo krem za sončenje.

– Profesor Nils Skakkebaek, ki že več kot 40 let raziskuje kemikalije, ki motijo delovanje endokrinega sistema

Najbolj zaskrbljujoč rezultat se nanaša na reakcijo, ki se običajno zgodi, ko se spermijske celice zlijejo z membrano, ki obdaja žensko jajčece (akrosomska reakcija). Raziskovalci navajajo, da:

To nakazuje, da bi izpostavljenost kemičnim UV-filtrom lahko poslabšala plodnost s povzročanjem
prezgodnje akrosomske reakcije v človeških spermijih.«

– Profesor Nils Skakkebaek

Samo spermiji, ki niso bili podvrženi akrosomski reakciji, se lahko vežejo na zaščitno membrano, ki obdaja žensko jajčece. Naslednji graf kaže, da je 13 UV filtrov, navedenih na levi, prezgodaj sprožilo to reakcijo, medtem ko UV filtri na desni, niso.

Samo za spermijske celice, ki nimajo – Predstavljajte si spermije kot ognjemet, ki eksplodira takoj, ko se sproži – na nebu ne bo viden ta učinek. Zdi se, da se enako zgodi, ko na spermijske celice vplivajo kemični filtri za zaščito pred soncem, kot je Avobenzone – le-ta »vname«/sproži način, preden dosežejo jajčece. Dokazano je bilo, da 13 od 29 preiskovanih kemičnih UV-filtrov potencialno vpliva na moško plodnost. Ti UV-filtri so: oktisalat, oktinoksat, oktokrilen, avobenzon, amiloksat, meradimat, DHHB, BCSA, HMS, OD-PABA, BP-3, 4-MBC in 3-BC. Seznam vseh UV-filtrov in njihovih polnih imen najdete na koncu tega članka. Endogena akrosomska reakcija se lahko veže na zaščitno membrano, ki obdaja ženske jejčece. Omenjeni/ prikazani graf kaže, da je 13 UV filtrov, navedenih na levi, prezgodaj sprožilo to reakcijo, medtem ko UV filtri na desni, niso.

KAKO KEMIČNE SESTAVINE, ZA ZAŠČITO PRED SONCEM, VPLIVAJO NA DELOVANJE SPERME?

Pokazalo se je, da UV-filtrirne sestavine, preizkušene v študijah, posnemajo učinek progesterona, hormona, ki nadzoruje delovanje sperme med postopkom oploditve. Ker kemikalije sprožijo reakcije v spermijih »na progesteronski način«, jih to uvršča med endokrine motilce. Kemikalije, ki motijo delovanje endokrinih žlez (EDC), so snovi v našem okolju, hrani in izdelkih za osebno nego, ki vplivajo na človeški hormonski sistem in za nekatere se že nekaj časa sumi, da so osnovni vzrok disfunkcije sperme.

Najbolj zaskrbljujoč rezultat se nanaša na reakcijo, ki se običajno zgodi, ko se spermijske celice zlijejo z membrano, ki obdaja žensko jajčece (akrosomska reakcija). Raziskovalci navajajo, da:

Ti rezultati so zaskrbljujoči in lahko delno pojasnijo, zakaj je nepojasnjena neplodnost
tako razširjena.

– Profesor Nils Skakkebaek

V skladu s temi novimi rezultati so študije na nosečnicah pokazale, da izpostavljenost kemičnim UV filtrom vpliva na razvoj ploda in da sledi UV-filtrirnih snovi lahko najdemo v materinem urinu, pa tudi v krvi ploda in popkovine.

Kaj zdaj?

Poudariti je treba, da čeprav je študija iz Univerze v Kopenhagnu zaskrbljujoča, so za potrditev ugotovitev potrebne nadaljnje raziskave, kot je študija Schiffer s sodelavci. Glede na to, kar trenutno vemo, je izbira ne-nano mineralne kreme za sončenje (z mineralnim UV-filtrom namesto kemičnega UVfiltra) najvarnejša alternativa, saj mineralni filtri ne prodrejo v kožo in zato pomenijo manjše tveganje za ljudi.

Poglej si našo, za spermo varno, zaščito pred soncem tukaj

• BP-3 = oksibenzon ali benzofenon-3
• Oktisalat
• Oktinoksat
• Oktokrilen
• Avobenzon (prizadeta je tudi sposobnost preživetja)
• Amiloksat
• Meradimate
• DHHB = dietilamino hidroksibenzoil heksil benzoat
• BCSA = benziliden kafra sulfonska kislina
• HMS = homosalat
• OD-PABA = oktil-dimetil-PABA ali padmat O
• 4-MBC = 4-metilbenzilkatinon
• 3-BC = 3-benzillidenska kafra