Probiotiki za Alzheimerjevo bolezen: prva klinična študija

Probiotiki (dobre žive bakterije, ki jih uživamo kot prehranska dopolnila) so že dolgo časa znani po svojem učinkovitem delovanju pri težavah s prebavo (predvsem pri diarejah), pri sindromu razdražljivega črevesja, pri vnetni črevesni bolezni, pri težavah z ekcemi, alergijami, pri paradontalni bolezni …

V znanstvenih krogih pa je bila že nekaj časa znana tudi hipoteza, da bi probiotiki morda lahko izboljšali tudi kognitivne funkcije, saj poteka med črevesno mikrofloro, gastrointestinalnim traktom (prebavno cevjo) in možgani dvosmerna komunikacijska pot in sicer preko živčnega sistema, imunskega sistema in hormonov (tako imenovana mikrobiota-črevesje-možgani-os).

Pri miših (žal, saj sama testiranj na živalih ne podpiram) so sicer že dokazali, da probiotiki dejansko izboljšajo učenje in spomin, zmanjšajo občutke tesnobe, anksioznosti, depresije in OKM simptomov (OKM – obsesivno kompulzivna motnja), a kliničnih dokazov pri ljudeh je bilo malo.

Vedno več hipotez pa je bilo, da os mikrobiom – črevesje – možgani lahko vpliva tudi na mentalno zdravje ljudi, vključno z vplivom na delovanje kognitivnih funkcij.

Na osnovi tega je bilo predlagano, da terapevtske strategije, ki temeljijo na mikrobih kot so tudi probiotične terapije, lahko delujejo koristno pri terapiji bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo in pri sorodnih nevropsihiatričnih motnjah, a je bilo do zdaj za to malo kliničnih dokazov.

Zdaj pa so prvič znanstveniki pokazali tudi, da so probiotiki izboljšali kognitivne funkcije pri bolnikih z Azlheimerjevo boleznijo.

V novi klinični študiji so namreč ugotovili, da dnevni odmerek probiotikov Laktobacilov in Bifidobakterij (bolniki so prejemali približno 2 miljardi probiotičnih bakterij dnevno), že v samo 12 tednih pokaže zmerno a znatno izboljšanje kognitivnih funkcij pri starejših bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo (v študiji je sodelovalo 52 moških in žensk, starih od 60 – 95 let). Izjemna nova študija je tako pokazala, da ima dodajanje probiotikov v resnici lahko terapevtski pomen.

Skupina, ki je prejemala probiotike je imela znatno izboljšanje v kognitivnih funkcijah, zmanjšan oksidativni stres, nižje vnetje v telesu (CRP), boljši nadzor krvnega sladkorja in nižje vrednosti serumskih maščob (serumski trigliceridi, VLDL). Avtorji raziskave so mnenja, da je raziskava pokazala tudi, da so nadaljnje študije probiotikov več kot smiselne, da se ugotovi njihova klinična pomembnost pri izboljšanju kognitivnih funkcij.

Če te zanimajo dodatne informacije o delovanju probiotikov na naše zdravje, valjen/a k branju naslednjih prispevkov:

• Kako izberem primeren probiotik zase?
• Kako s probiotično terapijo okrepimo imunski sistem otroka?
• Probiotiki – za življenje!
• Sindrom propustnega in razdražljivega črevesja

Želim ti veliko zdravja in nasmejanih dni! Topel pozdrav iz OrCe!

_

Vse informacije in opisi na straneh spletne trgovine www.or-ca.si in elektronskih novicah, so zgolj informativnega značaja in nikakor niso namenjene kot nadomestilo za nasvete osebnega zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja, prav tako ne morejo biti nadomestilo za ustrezno zdravstveno pomoč, zdravniško diagnozo ali zdravniški nasvet saj niso izrecno potrjene s strani zdravstvenih organov.

Izdelki in trditve o posameznih izdelkih v elektronskih novicah in v spletni trgovini www.or-ca.si, niso bili ocenjeni s strani državnih inštitucij in niso namenjeni za zdravljenje ali preprečevanje bolezni. Tekstovni opisi posameznega izdelka (prehranska dopolnila) so zgolj informativne narave in niso bili potrjeni s strani Evropskega inštituta za varnost hrane (EFSA). V primeru, da jemljete še kakšna zdravila in druga prehranska dopolnila, svetujemo, da se pred kombiniranjem le teh posvetujete s svojim zdravnikom.